SI / EN
Down_arrow Povpraševanje
Lesno brdo

 

Kamnolom sivega in rožnato pisanega marmorja Lesno Brdo -  se nahaja v kraju Lesno Brdo pri Ljubljani. Pridobiva se že več stoletij in je ima zaradi tega izredno pomembno mesto v slovenski kulturni dediščini.

Če se sprehodite po slovenskih mestih ga najdete na najpomemb- nejših kulturnih obeležjih in sicer med njimi najbolj znan Vodnjak treh kranjskih rek (Robbov vodnjak, kiparja Francesca Robbe), na Mestnem trg v Ljubljani.


Lokacija kamnoloma Slovenia / Lesno Brdo
Uporaba Notranja, zunanja
Tlačna trdnost 85 MPa
Tlačna trdnost po zmrzovanju 81 MPa
Upogibna trdnost 8,4 MPa
Toplotni razteznostni koeficient 0,008 mm/m°c
Vpijanje vode 0,1%
Prostorninska masa 2704 kg/m3 
Modul elastičnosti 713 MPa
Odpornost proti zdrsu (poliran) 27,2 enot 
Odpornost proti zdrsu (rezan) 60 enot 

Širše območje geotektonsko uvrščamo k Zunanjim Dinaridom. Območje Lesnega Brda je del večje geotektonske enote Blegoško-vrhniških nizov. Kamnolom z bližnjo okolico gradijo večinoma karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), ki so nastale v obdobju triasa, pred več kot 230 milijoni leti. Na južnem robu so nanosi vodotokov in naplavine Ljubljanskega barja. Na vzhodu pa je narivni stik s sedimentnimi kamninami permokarbonske starosti, ki jih geotektonsko uvrščamo k Škofjeloško-trnovskemu pokrovu.
Na območju kamnoloma Lesno Brdo se pojavljata dva stratigrafska člena: cordevolski apnenec in julski klastiti. Cordevolski apnenec predstavlja produktivno serijo, ki jo v kamnolomu predstavljata dva litološka člena:

  • rožnati in rožnato siv apnenec, ter
  • temnosivi apnenec.

Apnenec ima obliko leče, ki se razteza v smeri NW–SE. Širina leče na površini je največ 100 m, v kamnolomu pa okoli 80 m, dolžina je okoli 350 m. Starost apnenca je določena po superpoziciji skladov in na podlagi številnih fosilnih ostankov. Grebenski apnenec večinoma tvorijo spongije, ki jih skorjasto vežejo cianobakterije. Večina spongij je nečlenkasta, medtem ko se kot členkasta vrsta pojavlja Solenolmia manon. Drugi tvorci grebena so korale, ki so prav tako skoraj povsod obdane s spongiostromatnimi skorjami. V pisanem apnencu je razmeroma malo koral (Margarphyllia capitata in Volzeia sublaevis). V apnencu so še ostanki školjk, polžjih hišic in morskih ježkov.
Proti severovzhodu apnenec ohranja glavne litološke značilnosti, vendar izgublja rdeč odtenek in pisanost. Najprej postopno preide v bolj monotoni svetlo sivi do rahlo rožnati apnenec, nato pa v temno sivi različek. Mejo med pisanim in temno sivim apnencem je težko določiti, ker se v širši coni oba različka prepletata ter večkrat ponavljata.
Na južnem delu kamnoloma Lesno Brdo produktivna serija meji na spodnje julske plasti. Na širšem območju so te plasti diskordantno odložene na cordevolski grebenski apnenec. Na območju pridobivalnega prostora julske plasti predstavljajo predvsem rdečkasti, deloma tudi rumenkasti in sivo zeleni meljevci ter drobni peščenjaki.
Meja med julskimi peščenjaki in meljevci ter med cordevolskim grebenskim apnencem je erozijsko diskordantna.
Odkrivke na površini kamnoloma je malo, saj debelina znaša od nekaj cm do preko 2 m v kraških žepih. Odkrivko predstavlja rendzina, oz. terra rosa, ki je pomešana s kosi apnenca. Za ta sediment, v katerem prevladuje glinasta in peščena frakcija delcev, je značilna rdečkasta barva.